• Vkljucen si banner
  • socialni teden 2015 970x200
  • vkljucen podprimo se

Kakšne so vaše izkušnje z dodatkom na delovno aktivnost?

Spodaj smo objavili odziv Slovenske filantropije na predlog sprememb, ki vplivajo na dodatek na delovno aktivnost. 
Zanima nas, kaj ta po vašem mnenju predstavlja za socialno aktivacijo brezposelnih, ki opravljajo prostovoljsko delo, socialno integracijo najrazličnejših ranljivih družbenih skupin in socialno zaščito ranljivih posameznikov?
Vabimo vas, da nam svoje komentarje, pripombe ali zgolj, da bi se radi pod mnenje podpisali tudi vi, pošljete na e-mail naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., najkasneje do 9. 5. 2019.
Z vašo pomočjo, podpisi in utemeljitvami ima lahko poslano še večjo težo.
Zakon o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih najdete na povezavi tukaj.

Lep pozdrav,
Za Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij
Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva
Cesta Dolomitskega odreda 11
1000 Ljubljana
T: 01 433 40 24
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
www.filantropija.org
www.prostovoljstvo.org



Mnenje Slovenske filantropije v imenu Slovenske mreže prostovoljskih organizacij o dodatku na delovno aktivnost, ki ga lahko pridobijo prejemniki DSP, če prostovoljijo in imajo podpisan dogovor o prostovoljskem delu

V času trajanja ukrepa smo v Slovenski filantropiji in v drugih organizacijah, članicah Slovenske mreže prostovoljskih organizacij v prostovoljsko delo vključevali tudi osebe, prejemnice denarne socialne pomoči, ki so lahko ob podpisanem dogovoru o prostovoljskem delu preko Centrov za socialno delo uveljavljali dodatek za delovno aktivnost, ki je lahko tudi prostovoljstvo. 

Menimo, da ukrep predvsem pozitivno vpliva na socialno aktivacijo najranljivejših prebivalcev in to potrjujejo številni odzivi s terena. Organizacije poročajo, da so ob uspešni vključitvi ljudi, katerih vzgib za prostovoljstvo je bil možnost pridobitve višje denarne socialne pomoči, pridobile prostovoljce, ki vestno opravljajo dogovorjeno, prevzemajo svoj del odgovornosti in so se predvsem na ta način vključili v skupnost in vanjo participirajo. Večkrat gre za ljudi, ki zaradi svojih življenjskih okoliščin niso (ali še niso) sposobni opravljati redne zaposlitve, so pa lahko kljub temu koristen člen skupnosti in se preko manj zahtevnih prostovoljskih aktivnosti vračajo v družbeno življenje, tako pomembno za kvalitetno življenje posameznikov in skupnosti kot celote. 

Žal nimamo kapacitet za sistematično zbiranje in analizo podatkov, opažamo pa, da se zadovoljstvo ljudi, ki se preko prostovoljstva vključijo v družbo, ob tem, da so dolgotrajno brezposelni, bolni ali sicer živijo na robu družbe, bistveno izboljša, imajo lahko manj težav v osebnem življenju, prostovoljska aktivacija prispeva k boljši samopodobi in psihični stabilnosti človeka. Ne nazadnje s prostovoljstvom prispevajo tudi h kvaliteti življenja v skupnosti. 

Denarna socialna pomoč je res mišljena kot začasni korektiv, vendar se dogaja, kar ugotavlja tudi predlagatelj sprememb zakona MDDSZ, v poročilu Socialni položaj v Sloveniji 2016-2017 (Inštitut za socialno varstvo), da je lahko v nekaterih primerih tudi dolgotrajna. Menimo, da je finančni dodatek za prostovoljce, ki za razliko od ne-prostovoljcev prevzamejo neke družbene vloge in participirajo v skupnost, več kot upravičena. Če se človek s prejemanjem denarne socialne pomoči, z dodatkom za delovno aktivnost preveč približa minimalni plači redno zaposlenih ni problem previsokih socialnih prejemkov, pač pa prenizke minimalne plače s katero se ljudje komaj preživljajo, največkrat le zaradi dodatne pomoči humanitarnih organizacij, kar je v socialni državi nesprejemljivo. 

Menimo tudi, da je argumentacija predlagateljev sprememb neprimerna, ko govori o tem, da je prostovoljstvo, kot aktivnost, ki šteje za delovno aktivnost, velikokrat sama sebi namen. Večina prostovoljskih organizacij, ki vključujemo prostovoljce, tudi prejemnike denarne socialne pomoči, za kakovostno izvajanje prostovoljskega dela vložimo veliko truda in to vsekakor ni samo sebi namen. Tudi če gre predvsem za opolnomočenje posameznika ima prostovoljstvo večinoma tudi širši družbeni pomen. Gre za druženje s starejšimi, z osebami s težavami v duševnem zdravju, pomoč pri organizaciji aktivnosti za druge, v humanitarnih organizacijah velikokrat delo v skladiščih humanitarne pomoči…

Tudi pri tem ukrepu je  kdaj prišlo do zlorabe, večina organizacij se je srečala z ljudmi, ki jih prostovoljstvo zares ni zanimalo, vendar v organizacijah, ki imamo urejeno mentorstvo prostovoljcev takih kandidatov tudi nismo sprejeli, ali smo jim zaradi neupoštevanja dogovora, tega prekinili. S tem se tudi prekine upoštevanje prostovoljstva kot delovne aktivnosti. 

Ocenjujemo, da je takih primerov (tudi glede na poročanje prostovoljskih organizacij) neprimerno manj kot uspešnih zgodb socialne aktivacije posameznikov, ki s prevzemanjem potrebnih družbenih vlog pridobivajo kompetence, potrebne za ponovno aktivno vključevanje na trg dela. Predstavlja tudi uspešen motivacijski moment za vključevanje ljudi, ki niso sposobni za intenzivno redno delo (osebe s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, bolniki, dolgotrajno brezposelni, ki ne pridobijo zaposlitve, …), je pa za njih in za družbo izjemno pomembno, da so aktivni in vpeti v socialne mreže, ki jim predstavljajo stik z družbenimi dogajanji in preprečujejo zdrs v še večjo osamitev in izključitev. 
Slovenska filantropija in članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij smo mnenja, da je zvišanje denarne socialne pomoči zaradi prostovoljenja kot dodatka na delovno aktivnost ukrep, ki ga je smiselno obdržati. 

Možne zlorabe bi lahko preprečili, če bi omejili nabor organizacij, ki lahko vključujejo prostovoljce, na prostovoljske organizacije, ki so ustanovljene najmanj dve leti in imajo status organizacije v javnem interesu, ob upoštevanju prehodnega obdobja. 

V prid tega govori dejstvo, da je za uspešno prostovoljsko vključevanje oseb, ki so prejemnice denarne socialne pomoči v prostovoljstvo, bistvenega pomena delo mentorja, ki sodeluje pri procesu vključevanja in izvajanja prostovoljskega dela. Teh je sicer znotraj prostovoljskih organizacij malo, pa vendar je možnost kakovostnega mentorstva večja v humanitarnih organizacijah, ki izvajajo socialnovarstvene programe. 

Vsekakor bi bilo potrebno zagotavljati sredstva za mentorje za vse organizacije, ki vključujejo prostovoljce iz ranljivih skupin prebivalcev. Prav je, da ljudje, ki so pripravljeni del svojega časa in energije prispevati v dobrobit skupnosti, skupnost tudi nagradi. V primeru ljudi, ki se že tako ali tako ubadajo s preživetvenimi težavami je dodatek za delovno aktivnost primeren ukrep. 
Z ukinitvijo bi ponovno izgubili interes ljudi, ki že živijo na robu družbe za participacijo, kar vodi v nove težave in dolgotrajne nerešljive zaplete. Slovenija že ima veliko skupino dolgotrajno brezposelnih ljudi in marsikateri med temi ne bo nikoli več našel primernega delovnega mesta zase, kljub večji ponudbi prostih dolavnih mest. Ohranjanje delovne vitalnosti ali ponovno pridobivanje le-te z vključitvijo v prostovoljstvo pa je ukrep, ki ga tudi zato ni smiselno ukiniti. 

Tudi proces reintegracije na trg dela pri dolgotrajno brezposelnih ni hiter, zato je prostovoljstvo izjemno pozitivna dejavnost v tem procesu. 
Menimo, da gre pri dodatku na delovno aktivnost skozi prostovoljstvo tako za kurativni kot tudi preventivni ukrep, ki motivira prejemnike DSP k aktiviranju, obenem pa preprečuje zdrs v socialno izključenost in možno dolgotrajno brezposelnost, ki že predstavlja velik socialni problem v Sloveniji. 

Kontakt

  • Mreža za socialno vključenost - Vključen.si
  • Kristanova ulica 1,1000 Ljubljana
  • E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
  • Telefon: 030 646 943