• Vkljucen si banner
  • socialni teden 2015 970x200
  • vkljucen podprimo se

Nacionalni program socialnega varstva za obdobje 2013-2020

Minisrtstvo (MDDSZEM) je pripravilo dokument, ki opredeljuje poudarke strategije in podaja informacije glede črpanja sredstev EU skladov za področje socialnega varstva.

NPSV 13-20 določa:

  • osnovna izhodišča in načela razvoja sistema socialnega varstva,
  • ključne cilje in strategije za obdobje do leta 2020,
  • mrežo javnih socialnovarstvenih storitev in programov,
  • opredeljuje način izvajanja in spremljanja programa,
  • odgovornost posameznih akterjev na različnih področjih.
Kaj je sploh NPSV 2013-2020:
  • Tretji nacionalni program socialnega varstva po vrsti (prvi 2001-2005, drugi 2006-2010)
  • Dolga priprava (že od jeseni 2010); prva in druga verzija dokumenta v javni razpravi; veliko usklajevanja
  • Pripravila delovna skupina (predstavniki vseh ključnih deležnikov), večkrat razprava na strokovnem svetu
  • Sprejet aprila 2013 v DZ
Kakšna je izvedna NPSV 2013-2020:
  • Nacionalni izvedbeni načrt za obdobje 2013-2016 do septembra 2013 (sprejme Vlada RS)
  • Nacionalna koordinacijska skupina (za koordinacijo priprave, spremljanje izvajanja) – imenuje Vlada RS (je v postopku)
  • Regijski izvedbeni načrti (najkasneje do januarja 2014)
  • Regijske koordinacijske skupine
  • Vključitev v občinske izvedbene načrte
Značilnosti Resolucije so:
–Razvojna naravnanost (bolj eksplicitno zapisano, v katero smer bomo razvijali posamezne dele sistema, na katerih novostih bo poudarek); vključenost v siceršnje razvojne cilje Slovenije
–Dovolj odprt dokument, da dopušča več fleksibilnosti (ne zapira možnosti)
–Močan vpliv okoliščin:
  • gospodarske in socialne razmere
  • fiskalna situacija (javne finance)
  • demografske okoliščine
Ključni poudarki Resolucije:
  • kompleksnost problematike in povezanost z drugimi politikami (zaposlovanje, zdravstvo, invalidsko varstvo, upokojevanje, stanovanja…)
  • poudarek na skupnostnih oblikah pomoči in varstva, ne toliko na širitvi institucionalne oskrbe;
  • poudarek na aktivaciji, aktivnih oblikah pomoči (storitev in programov) namesto predvsem pasivnih (transferi in institucije), tudi poudarek na preventivnih programih in pristopih
  • pomen programov zaposlovanja za težje zaposljive skupine in spodbujanje socialnega podjetništva;
  • uvajanje sodobnih vodil, ki jim morajo slediti storitve in programi.

3 ključni cilji razvoja sistema socialnega varstva do leta 2020:
1.Zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva.

2.Izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov.

3.Izboljševanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči

3 ključni kazalniki in njihove cilje vrednosti do 2020
1.Zmanjšanje števila oseb, ki živijo v tveganju revščine ali socialne izključenosti, za 40.000 oseb glede na leto 2008 (361.000 oseb) – ker se število povečuje, je cilj ta hip višji (65.000 oseb)

2.Sprememba razmerja med uporabniki skupnostnih oblik in institucionalnih oblik socialnega varstva (povečanje deleža uporabnikov skupnostnih oblik) iz 1 : 2 na 1 : 1.

3.Spremljanje kakovosti v izvajalskih organizacijah preko uporabe certificiranega sistema upravljanja s kakovostjo. Trenutno: cca. 20% izvajalcev storitev in cca. 3,6 % izvajalcev programov. Cilj: do leta 2020 vsi izvajalci storitev in vsi izvajalci programov, ki imajo vsaj 10 zaposlenih

Kadrovski in finančni okvir izvajanja

  • Slovenija pod povprečjem EU v izdatkih za socialno zaščito kot delež BDP (2009, SI: 24,3%, EU: 29,5%) in pod povprečjem EU v deležu zaposlenih v socialnih storitvah (SI dosega 42% povprečja EU po številu zaposlenih v socialnem varstvu in 50% po opravljenih delovnih urah) - Kljub temu primerjalno gledano dobri rezultati
  • Notranjih kadrovskih in finančnih rezerv v sistemu ni – treba ga bo okrepiti
  • Nujno urediti sistem dolgotrajne oskrbe (zavarovanje, primanjkljaj sredstev)
  • Nujno koriščenje evropskih sredstev

Možnosti črpanja sredstev strukturnih skladov EU
  • Nova finančna perspektiva EU za obdobje 2014-2020
  • Pogajanja še potekajo, SI bo za črpanje sredstev podpisala sporazum z EU; v sporazumu določena prioritetna področja
  • Za področje socialne vključenosti in boja proti revščini načeloma 20 do 25 % vseh sredstev
  • SI pripravlja Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020 in Operativni program (OP) črpanja sredstev EU strukturnih skladov
  • 7 prednostnih osi; SI bo razdeljena na dve regiji za črpanje sredstev
Prioritete za črpanje evropskih sredstev
znotraj prednostne osi Socialna vključenost, zmanjševanje tveganja revščine, aktivno staranje in zdravje
  • Razvoj novih programov socialne aktivacije in povezava na socialno podjetništvo
  • Programi socialnega vključevanja za različne ranljive skupine (tudi razvoj novih programov in povezovanje med programi)
  • Deinstitucionalizacija in razvoj skupnostnih oblik varstva (bivalne skupine + vključenost v programe)
  • Aktivno staranje in priprava na starost (preventiva; podaljševanje let zdravega življenja; povezava med socialnimi in zdravstvenimi storitvami; poudarek na razvoju skupnostnih oblik pomoči) ter socialna vključenost starejših (medgeneracijski centri)

Kontakt

  • Mreža za socialno vključenost - Vključen.si
  • Kristanova ulica 1,1000 Ljubljana
  • E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
  • Telefon: 030 646 943