• Banner dan za spremembe 2
  • banner prostovoljec leta 970 200
  • socialni teden 2015 970x200
  • Banner manifest civilne druzbe

Avtistične motnje ali družbene motnje ob stiku z ljudmi z avtizmom?

Skupino razvojnih motenj, ki trajajo vse življenje in imajo vpliv na to, kako posameznik komunicira s soljudmi in kakšen odnos ima do njih in do sveta, imenujemo avtistične motnje (AM). Včasih se uporablja tudi izraz spekter avtističnih motenj oz. motnje avtističnega spektra. V današnji družbi se pogosto uporablja le izraz avtizem, toda večina ljudi pravzaprav ne ve, kaj avtizem sploh je, kako se izraža in da poleg njega obstaja še veliko sorodnih motenj. Mednje sodijo klasični avtizem, Aspergerjev sindrom, atipični avtizem, neopredeljena pervazivna razvojna motnja, Rettov sindrom in še nekatere druge. V nadaljevanju članka se bova osredotočili predvsem na klasični oz. otroški avtizem.
Zavedati se je potrebno, da avtizem ne nastane zaradi čustvene prikrajšanosti ali načina vzgoje, temveč je posledica organskih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj možganov. Pri možganskih slikah otrok, ki so, in tistih, ki niso avtisti, so vidne razlike v njihovi strukturi in obliki.

Kljub temu da avtizem ni pogojen z načinom vzgoje, spodbudno družinsko okolje ljudem z avtizmom lajša življenje. Vseeno pa ne smemo pozabiti, da je avtizem trajen – otroci, ki se rodijo z avtizmom odrastejo v odrasle z avtizmom.

Opozorilni znaki, ki nakazujejo na avtizem, so:
  • neodzivanje na lastno ime,
  • težave pri postavljanju vprašanj in pripovedovanju,
  • zaostanki pri razvoju govora,
  • ponavljanje besed in stavkov,
  • težje sledenje navodilom,
  • neodzivanje na zvočne dražljaje,
  • nezanimanje za igro z vrstniki (raje se igra sam),
  • osvajanje določenih veščin zelo zgodaj,
  • izogibanje očesnemu stiku,
  • nesmiselna uporaba igrač,
  • »obsedenost«, navezanost na določen predmet, temo govora, risanko,
  • želja po rutini in upoštevanju otrokovih »pravil«,
  • večja občutljivost na določene zvoke, strukture (npr. blago),
  • drugačna motorika,
  • beg v »lasten« svet in nezanimanje za druge,
  • nesodelovanje, hiperaktivnost in provociranje.
Že iz opozorilnih znakov je razvidno, da je svet, gledan skozi avtistična očala, drugačen. Ljudje pa mnogokrat ne razumemo in nočemo sprejeti drugačnosti. Kar v družbi odstopa, mnogokrat definiramo kot nekaj nenormalnega, motenega, patološkega. Bojimo se, da bi njihova drugačnost oskrunila družbo, ki potrebuje ubogljive, učinkovite in uspešne posameznike. Toda z negativnim pogledom in odnosom do posebnosti v funkcioniranju ljudi z avtizmom še dodatno poglabljamo njihove stiske in podkrepimo njihov beg v lasten svet. Kaj če bi za spremembo priznali, da nas je strah drugačnosti, da imamo predsodke do ljudi z avtizmom in da pač ne vemo, kako iz ugodja poznanega sveta prestopiti v neznan svet, ki nas lahko še kako obogati.

Klasificiranje ljudi v neko kategorijo motenj se nama ne zdi škodljivo, dokler predstavlja le izhodiščno točko za nadaljnje delo in nas ne ovira pri možnosti spoznavanja človeka v vsakodnevnih situacijah. Ko pa začnemo presojati človeka po diagnozi, se odpovemo priložnosti, da ga spoznamo.

Če želite izvedeti še več, vam predlagava:
  • knjigo avtorice Kathy Hoopmann Vse mačke imajo aspergerjev sindrom
  • film Jack of the Red Hearts
  • TV serijo The A Word

Uporabljena literatura:

Attwood, T. (2007). Aspergerjev sindrom: priročnik za starše in strokovne delavce. Ljubljana: Megaton.

Jurišič, B. D. (2016). Otroci z avtizmom: priročnik za učitelje in starše. Ljubljana: Izobraževalni center PIKA, Center Janeza Levca.

Svetovalnica za avtizem. (2016). Pridobljeno s http://www.avtizem.net/o-avtizmu

Avtorici: Iva Kovačič in Estera Žibert

slike: PIXABAY.COM

Kontakt

  • Mreža za socialno vključenost - Vključen.si
  • Kristanova ulica 1,1000 Ljubljana
  • E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
  • Telefon: 030 646 943